Bucike so nepogrešljiv šiviljski pripomoček. Brez njih enostavno ne moremo. Njihov osnovni namen je, da nam pri šivanju držijo speto blago, da lažje šivamo. Sestavljene so iz dveh delov, glave in telesa z ostro konico.

V poplavi različnih bucik na tržišču, pa je potrebno vedeti nekaj pomembnih razlik, ki ločijo dobre bucike od slabih. Ne želimo si, da nam slaba bucika poškoduje blago, zarjavela pusti madež ali, da se nam pri likanju stopi glava bucike ter uniči likalnik in izdelek.
Svoje lahko izbereš tukaj: bucike

1. Glava

Glava bucike je lahko iz različnih materialov kot so plastika, steklo in kovina.
Bucike s stekleno glavo uporabljamo najpogosteje, saj jih enostavno primemo in se v dotiku z likalnikom pri likanju ne stopijo.



Bucike s ploščatimi plastičnimi glavami, velikokrat v obliki rožic, srčkov in podobno so ponavadi tudi odporne na toploto likalnika. So zelo priročne, ker jih zelo enostavno opazimo, primemo in zaradi ploščate oblike primerne za patchwork, ker lahko čez njih položimo ravnilo pri obrezovanju. Odlične so tudi za spenjanje pletenin, čipk, okrasnih trakov in podobno.



Bucike brez glave ali tako imenovane satenaste bucike so primerne za spenjanje spolzkih, občutljivih materialov, satena. Primerne so tudi za ročno šivanje, ker se sukanec pri šivanju ne ujema v glavo. Slaba stran pa je, da jih na vzorčastem blagu zelo težko opazimo.




2. Telo

Telo bucike je iz kovine, običajno nerjaveče. Razlikuje se po debelini in dolžini. Za fine materiale uporabimo tanke bucike, za debelejše materiale pa debelejše bucike, ki se pri prebadanju ne bodo zvile. Kratko telo izberemo tam, kjer nas bi predolga bucika ovirala, daljše telo pa pri večjih izdelkih ali pri spenjanju več slojev blaga. Odlične so za spenjanje izdelkov, ki vsebujejo medvloge.

Zelo pomembna je ostrina konice. Če bucika ni dovolj ostra in kvalitetna lahko povzroči, da se vlakna na blagu raztrgajo in ga poškodujejo. Bucike s topo konico so primerne za pletenino.



Bistvo kvalitetne bucike je, da gladko spolzi skozi material, ki ga spenjamo in ne pozroča nobenih raztrganin ali poškodb materiala. Če opazimo, da bucika  za seboj pušča preveliko sled v obliki luknjic ali jo težko zabodemo v blago je velika verjetnost, da smo izbrali napačno buciko ali takšno slabe kvalitete.
Vedeti pa moramo, da se bucike s časom obrabijo in zvijejo. Takrat jih zavržemo, saj naredijo več škode kot koristi.

Če jih pripnemo pravokotno na potek šiva lahko čez njih tudi šivamo. Preko bucik šivamo z zmanjšano hitrostjo. Ni pa taka oblika pripenjanja primerna za vse šiviljske projekte.

Materiale, ki z bucikami ne moremo pripeti, ker bi jih poškodovali pa lahko skupaj spnemo s ščipalkami za blago. V zadnjem času zelo popularen pripomoček.



Za shranjevanje bucik je zelo primerna magnetna posodica, ki razsute bucike ujame vase. Najpogosteje pa jih zapičimo v priročno blazinico, ki je ob enem tudi lep okras našega delovnega okolja.



Varnostna zaponka ali po domače knoflica je tudi en od pripomočkov, ki ga ima verjetno vsaka šivilja. Res pa je, da jo ponavadi ni nikjer, ko jo iščemo :) Primerna za spenjanje pri različnih fazah šivanja ali pri pomerjanju oblačil, ker nas zaradi zaščite, ki prekriva ostro konico ne more zbosti. Nekateri jo uporabljajo tudi pri prešivanju odej, ker drži skupaj blago in vmesno polnilo ter se med samim šivanjem ne odpenja. Z njo lahko enostavno napeljemo vrvico ali elastiko, obrnemo sešiti trak ali ročaj torbe.



V posnetku si lahko ogledate zanimiv prikaz kako nastajajo bucike. Vir: Business Insider